Prijavite se
Kratka Anketa
| Naravna kozmetika, 2. del - Kaj je naravno? |
|
V poplavi naravne kozmetike in tiste, ki si to zgolj želi biti, je dobro, da vemo, katerim oznakam na embalaži zaupati. Da proizvajalec na embalažo zapiše, da je njegova kozmetika naravna, namreč po predpisih EU zadošča le pičlih 5 odstotkov naravnih sestavin.
Šele certifikati in navedene sestavine so tisti, ki zagotavljajo pristnost in kakovost izdelka. Vsaka kozmetika, tudi naravna s certifikatom, po vsej verjetnosti vsebuje majhen delež nenaravnih sestavin v obliki zgoščevalcev ali konzervansov – to lahko zasledimo tudi na ovojnini, ki opozarja, da je izdelek 95 ali 99 odstotno naraven. Naravna kozmetika vsebuje naravne minerale, rastlinske ekstrakte, eterična olja in naravne konzervanse, kot je ekstrakt iz grozdnih pečk ali vitamin E. Avokadovo, jojobino, arašidovo in mandljevo olje pa na primer poleg maščobe koži zagotavljajo še veliko vitaminov in antioksidantov. Nemčija je bila prva, ki je pričela s strogim nadzorom naravne kozmetike in je leta 2001 uvedla certifikat BDIH, ki kupcu sporoča, da so sestavine v izdelku naravne, ne pa tudi iz ekološke pridelave. Izdelki niso testirani na živalih, ne vsebujejo anorganskih soli ali mineralnih surovin,umetnih barvil, dišav, etoksiliziranih surovin, silikonov, parafina in drugih naftnih derivatov. Za zagotavljanje varnosti izdelkov je dovoljena uporaba naravnih konzervansov ter omejena količina naravnim identičnih konzervansov, kot so benzoid acid (benzojska kislina), salicil acid (salicilna kislina), sorbic acid (sorbinska kislina) in njihove soli ter benzyl alkohol (benzilni alkohol), prepovedani pa so gensko spremenjeni organizmi. Napisala: Polona Plešec Naslednjič si preberite: Kaj torej ni naravno? |
